Bil je z Bogom, tako močno, da je njegovo obličje, ko se je vračal, žarelo.

2. postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 25. 2. 2024

Če smo prejšnjo nedeljo okušali trpkost in suhost puščave, kjer je Jezus bil skušan, tehtan, izzivan in izvan, bomo danes preskočili vso javno delovanje v Galileji in se z Jezusom sredi njegovega delovanja povzpeli na goro.

Jezus se ob sleherni skušnjavi obrne na Očeta in Oče se obrača nanj. S to močjo gre v puščavo in na goro. Na goro, kjer je razgled drugačen, kjer postane oko jasno, srce drugačno. Kako je moral žareti Jezus, če so že njegova oblačila belo svetila. Tudi Mojzes je bil na tej gori. Bil je z Bogom, tako močno, da je njegovo obličje, ko se je vračal, žarelo. Vse je nastalo v veliki svetlobi. Tudi ta ranjeni svet.

Marija ni bila v puščavi z Jezusom in ni bila na gori spremenjenja, pa vendar je njegova učenka v polnosti, oznanjevalka Očetovih navodil: Karkoli vam reče, storite.

Današnja beseda je močno vabilo, da bi globoke trenutke molitve, srečanja z Gospodom, z navdušenjem ponesli v naš vsakdanjik. Da bi si izborili čas in prostor srečanja z Gospodom in hkrati ne zanemarili svojih odgovornosti.